O jagodah
Znanstveniki odkrivajo vedno več koristnih snovi v sadju, ki ščitijo naše zdravje. Imenujejo jih fenoli, flavonodi, v glavnem pa so to posebni pigmenti, ki dajejo sadju barvo in okus.
Verjetno vam je mama v otroštvu govorila, da jejte korenje za dober vid, v kasnejših letih pa izgleda, da je za ohranitev vida pomembnejše sadje. Študija objavljena leta 2004 V arhivih Oftamologije nakazuje, da 3 obroki sadja na dan lahko zmanjšajo nevarnost za pojav starostne bolezni »makule» in s tem povezano izgubo vida za 36 % v primerjavi z drugimi, ki zaužijejo le 1,5 obrokov sadja. V študiji so spremljali 77.000 moških in 40.000 žensk. Periodično so zapisovali koliko sadja in zelenjave so udeleženci zaužili in ugotovili, da med pojavom bolezni in uživanjem zelenjave, antioksidantnih vitaminov in karotenoidov ni bilo tesne povezave. Medtem ko so pri uživanju sadja in povezavo z boleznijo ugotovili zaščitno funkcijo sadja v prehrani. 3 obroki sadja na dan se sliši veliko, toda jagode so hvaležne za pripravo hitrih in okusnih obrokov.
Za zajtrk jih lahko dodamo kosmičem, pri kosilu jih lahko pojemo kot desert z jogurtom ali limono, za večerjo s skuto. Kot desert si lahko pripravite mešanico iz svežih ali zmrznjenih jagod, dodamo med in nekaj mleka ali jogurta in nato zamrznemo za 20 minut . Nato stresemo zmes v servirne skodelice in okrasimo z listom mete.
Fenoli jim dajejo rdečo barvo
Kot vse vrste jagodičevja, so jagode bogate z rastlinskimi kemičnimi snovmi – fenoli. Vodilni pri jagodah je antocian, ki prispeva temno rdečo barvo.
Antociani so tudi močni antioksidanti, ki ščitijo celične strukture celega organizma. Prisotni so tudi v rdečem grozdju in nizek odstotek srčnih infarktov pri Francozih povezujejo ravno z uživanjem rdečega vina. Jagode so edinstvene po vsebnosti fenolov in so priznane kot sadje, ki ščiti pred srčnimi boleznimi, rakom in vnetji.. Ugotovili so, da fenoli prisotni v jagodah lahko zmanjšajo aktivnost encima, ki s svojo prekomerno aktivnostjo prispeva k nezaželenim vnetnim procesom (astma, revma, arteroskleroza,) v organizmu. Ti fenoli delujejo podobno kot ibubrufen in aspirin, ki blokirata bolečino tako, da onesposobita določen encim. Za razliko od zdravil, jagode ne povzročajo stranskih učinkov.
Jagode izboljšajo možganske funkcije
Pri študijah opravljenih na živalih, so raziskovalci ugotovili, da jagode ščitijo možgane pred oksidativnim stresom in lahko upočasnijo ali preprečijo izgubo možganskih sposobnostih zaradi staranja. Pri starejših podganah, ki so jih hranili z jagodami, so opazili povečane zmožnosti učenja in boljše gibalne sposobnosti. Jagode glede na hranilne snovi izstopajo kot odličen vir vitamina C, K, mangana, vlaknin, joda prav tako pa kalija, riboflavina, vitamina B5, Omega 3 maščobnih kislin, vitamina B6, magnezija in bakra.
Alergija na jagode
Čeprav se alergija lahko dejansko pojavi na katerokoli hrano, so raziskave potrdile določeno hrano, s katero je več problemov kot z drugo. Najpogosteje povzročijo alergično reakcijo prav jagode. Reakcija je lahko le srbeč izpuščaj ali pa v hujših primerih tudi težave s sluznico in dihanjem.
